-
1 board
[bo:d] 1. noun1) (a strip of timber: The floorboards of the old house were rotten.) deska2) (a flat piece of wood etc for a special purpose: notice-board; chessboard.) deska3) (meals: board and lodging.) (polni) penzion4) (an official group of persons administering an organization etc: the board of directors.) svet2. verb1) (to enter, or get on to (a vehicle, ship, plane etc): This is where we board the bus.) sesti v, vkrcati se2) (to live temporarily and take meals (in someone else's house): He boards at Mrs Smith's during the week.) biti gost pri•- boarder- boarding-house
- boarding-school
- across the board
- go by the board* * *I [bɔ:d]noundeska, plošča, tablica, tabla; miza; paluba; karton; oskrba; oblast, uprava komisija, ministrstvo; nautical ladijski bok; plural oderabove board — odkrito, poštenocommerce free on board — franko na ladjoto go on board — vkrcati se; American (tudi) vstopiti v vlakto go by the board — poginiti; biti žrtvovan; izjaloviti se, v vodo pastion board — na krovu, vkrcangroaning board — miza, ki se šibi; figuratively obilna hranato sweep the board — odlikovati se, zmagatinautical to make boards — križariti proti vetruII [bɔ:d]transitive verbz deskami obiti; biti na hrani; vkrcati se, American stopiti v vlak; colloquially zdravniško pregledati; nautical proti vetru križariti, lavirati; vzeti na hrano; s kopikami pritegniti ladjo -
2 serve
[sə:v] 1. verb1) (to work for a person etc eg as a servant: He served his master for forty years.) služiti (komu)2) (to distribute food etc or supply goods: She served the soup to the guests; Which shop assistant served you (with these goods)?) streči3) (to be suitable for a purpose: This upturned bucket will serve as a seat.) rabiti4) (to perform duties, eg as a member of the armed forces: He served (his country) as a soldier for twenty years; I served on the committee for five years.) služiti5) (to undergo (a prison sentence): He served (a sentence of) six years for armed robbery.) odsedeti6) (in tennis and similar games, to start the play by throwing up the ball etc and hitting it: He served the ball into the net; Is it your turn to serve?) servirati2. noun(act of serving (a ball).) servis- server- serving
- it serves you right
- serve an apprenticeship
- serve out
- serve up* * *I [sə:v]nounsport servis, začetni udarec z žogo pri tenisu, odbojki itd.II [sə:v]1.transitive verbslužiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti ( with z); servirati (jed); sport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti; colloquially ravnati s kom; privesti samca k samiciI am glad to serve you (in this occurrence) — veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)to serve a gun military streči topuserves you right! — prav ti je!, zaslužil si to!they served him right — ravnali so z njim, kot je zaslužilto serve a rope — zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanjeto serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) — plačati, vrniti komu milo za dragoto serve one's time — služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporuto serve s.o. a (nasty) trick — (grdó) zagosti jo komuto serve s.o. a turn — napraviti komu uslugothat will serve his turn — to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalofirst come, first served — kdor prej pride, prej melje;2.intransitive verbslužiti, biti v službi; military služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot); ecclesiastic ministrirati, biti ministrantas occasion serves — ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnosthe serves rather badly — (tennis) on zelo slabo servirato serve as a mayor — biti župan; opravljati funkcijo županait will serve — bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)while the time serves — dokler je še čas (prilika); -
3 service
(the ships of a country that are employed in trading, and their crews: His son has joined the merchant navy.) trgovska mornarica* * *I [sɜ:vis]nounbotany (= service-tree) oskoruš, jerehika, jerebikovecII [sɜ:vis]1.nounslužba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi; sport servis; juridically dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.); nautical vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo; ecclesiastic maša, obred, ceremonija; plural vojska, mornarica in letalstvoservice in the field — vojna služba, na bojiščuservice by publication — objava, oznanilo po tiskuactive service — aktivna služba, službovanjethe Civil Service — civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna upravadivine service ecclesiastic maša, služba božjafull (plain) service ecclesiastic péta (tiha, brana) mašaOn Her (His) Majesty's Service — (krajšava: O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)public services — javne službe, ustanovewill you do me a service? — mi hočete (boste) napravili uslugo?to hold (to conduct) a service ecclesiastic maševatiI hope it may be of service to you — upam, da vam bo to kaj koristiloto see (much) service — (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)to take service with s.o. — vzeti službo pri komto take s.o. into one's service — vzeti koga v (svojo) službo;2.adjectiveki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, poslovenservice work — socialno skrbstvo v obratu (tovarni);3.transitive verb technicalnatančno pregledati (popraviti) ( a car avto); vzdrževati v dobrem stanju -
4 off
(to register or record time of arriving at or leaving work.) zaznamovati čas prihoda na delo in odhoda z dela* * *I [ɔ(:)f]adverb1.(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč ( he rode ŋ odjahal je);2.3.od, proč, dol, raz ( off with your hat odkrij se);4.ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.);5.prekinjen, končan, razprodan ( the bet is ŋ stava ne velja več, the whole thing is ŋ vse je padlo v vodo, oranges are ŋ pomaranč ni več);6.(dela) prost ( to take a day ŋ vzeti si prost dan);7.čisto, do kraja ( to drink ŋ vse izpiti, to sell ŋ razprodati);8.economy (trg) medel, slab ( the market is ŋ);9.ne sveže, pokvarjeno (hrana);10.sportne v formi;11.Americanv zmoti ( you are off on that point motiš se v tem);razno: be off!, off you go!, off with you! — odidi, proč s teboj!to be off — oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little ŋ), biti odpovedanright off, straight off — takojto see s.o. off — spremiti koga, ki odpotujehow are you off for? — kako si kaj z (denarjem)?II [ɔ(:)f]preposition (proč, stran) odoff duty — prost, ne v službislang off one's feed — brez apetitato get s.th. off one's chest — olajšati si dušo, izpovedatislang off one's head — prismojen, norkeep off the grass! — ne hodi po travioff the map — izbrisan, ki je izginilsport off side — nedovoljen del igriščaoff the point — nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvariIII [ɔ(:)f]adjectivebolj oddaljen; stranski (ulica); figuratively postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega; (zlasti economy) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza ( off size); neverjeten; nesvež (sadje)an off chance — slabo upanje, majhna verjetnostoff colour — slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)off day — prost dan, figuratively slab danoff guard — nepazljiv, nečuječ, nepripravljenBritish English the off side of the road — desna stran ceste, bolj oddaljena stranIV [ɔ(:)f]noundesna stran pri kriketuV [ɔ(:)f]transitive verbcolloquially odpovedati, razveljaviti (pogodbo); zapustiti, oditi -
5 on
[on] 1. preposition1) (touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: The book was lying on the table; He was standing on the floor; She wore a hat on her head.) na2) (in or into (a vehicle, train etc): We were sitting on the bus; I got on the wrong bus.) v, na3) (at or during a certain day, time etc: on Monday; On his arrival, he went straight to bed.) v4) (about: a book on the theatre.) o5) (in the state or process of: He's on holiday.) na6) (supported by: She was standing on one leg.) na7) (receiving, taking: on drugs; on a diet.) na8) (taking part in: He is on the committee; Which detective is working on this case?) v; na9) (towards: They marched on the town.) na; proti10) (near or beside: a shop on the main road.) ob11) (by means of: He played a tune on the violin; I spoke to him on the telephone.) na, po12) (being carried by: The thief had the stolen jewels on him.) pri13) (when (something is, or has been, done): On investigation, there proved to be no need to panic.) med, ob14) (followed by: disaster on disaster.) za2. adverb1) ((especially of something being worn) so as to be touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: She put her hat on.) na2) (used to show a continuing state etc, onwards: She kept on asking questions; They moved on.) naprej3) (( also adjective) (of electric light, machines etc) working: The television is on; Turn/Switch the light on.) vključen4) (( also adjective) (of films etc) able to be seen: There's a good film on at the cinema this week.) na sporedu5) (( also adjective) in or into a vehicle, train etc: The bus stopped and we got on.) na, v3. adjective1) (in progress: The game was on.) v teku2) (not cancelled: Is the party on tonight?) še veljati•- oncoming- ongoing
- onwards
- onward
- be on to someone
- be on to
- on and on
- on time
- on to / onto* * *I [ɔn]preposition1.na (on earth, on the radio);2.figurativelyna ( based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital);3.(ki si sledi) za ( loss on loss izguba za izgubo);4.(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu);5.(stanje) v, na ( on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj);6.(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje);7.(predmet, tema) o (a lecture on s.th. p redavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu);8.(časovno za en dan) v, na; po, ob ( on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali);razno: that is a new one on me — to je zame novo, za to še nisem slišalon edge — ko na trnju, nervozenon hand — pri roki, na zalogion one's own — samostojen, neodvisenhave you a match on you? — imaš kakšno vžigalico pri sebi?American colloquially to have nothing on s.o. — ne imeti nič proti komuII [ɔn]adverb1.(tudi v zvezi z glagoli) na ( to have a coat ŋ biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebito screw on — priviti na kaj);2.razno: on and on — kar naprejon and off — tu in tam, včasihon with the show! — naprej s programom!to be on — biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)American slang to be on to — spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznatito put on one's clothes (shoes, hat) — obleči se (obuti se, pokriti se)III [ɔn]nounsport leva stran (npr. pri kriketu) -
6 rise
1. past tense - rose; verb1) (to become greater, larger, higher etc; to increase: Food prices are still rising; His temperature rose; If the river rises much more, there will be a flood; Her voice rose to a scream; Bread rises when it is baked; His spirits rose at the good news.) (na)rasti, dvigniti se2) (to move upwards: Smoke was rising from the chimney; The birds rose into the air; The curtain rose to reveal an empty stage.) dvigati se3) (to get up from bed: He rises every morning at six o'clock.) vstati4) (to stand up: The children all rose when the headmaster came in.) vstati5) ((of the sun etc) to appear above the horizon: The sun rises in the east and sets in the west.) dvigati se6) (to slope upwards: Hills rose in the distance; The ground rises at this point.) dvigati se7) (to rebel: The people rose (up) in revolt against the dictator.) dvigniti se8) (to move to a higher rank, a more important position etc: He rose to the rank of colonel.) povzpeti se9) ((of a river) to begin or appear: The Rhône rises in the Alps.) izvirati10) ((of wind) to begin; to become stronger: Don't go out in the boat - the wind has risen.) dvigati se11) (to be built: Office blocks are rising all over the town.) dvigati se12) (to come back to life: Jesus has risen.) vstati od mrtvih2. noun1) ((the) act of rising: He had a rapid rise to fame; a rise in prices.) vzpon2) (an increase in salary or wages: She asked her boss for a rise.) povišanje3) (a slope or hill: The house is just beyond the next rise.) vzpetina4) (the beginning and early development of something: the rise of the Roman Empire.) vzpon•- rising3. adjectivethe rising sun; rising prices; the rising generation; a rising young politician.) vzhajajoč, naraščajoč- early- late riser
- give rise to
- rise to the occasion* * *I [ráiz]noundvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod; theatre dvig(anje) zastora; religion vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina ( of a tower stolpa); višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek ( in population v prebivalstvu); music zvišanje (glasu); dvig, porast, skok ( of prices cen); hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir; slang škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)gentle rise — blaga, položna vzpetinato ask for a rise of salary — prositi, zahtevati povišanje plačeto buy for a rise economy špekulirati na hausseto get (to take) a rise out of s.o. — razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti kogato give rise to — povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kajto have (to take) one's rise (in, from) — izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati izII [ráiz]intransitive verbvsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu); (o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo; theatre dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati; parliament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)rising ground — vzpetina, strminato rise in arms — upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti seto rise from the dead religion vstati od mrtvihto rise to the occasion (to a difficulty) — biti kos, biti dorasel položaju (težavi)to rise in rebellion — upreti se, pobuniti se, spuntati seto rise in the world — družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenjuthe fish rose to the bait — riba je ugriznila v vabo, je prijelawhere does the Danube rise? — kje izvira Donava?on what day does Parliament rise? — kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?my gorge rises to this sight — vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnusthe river rises from a spring in the mountains — reka izvira v (nekem) gorskem studencu; transitive verb pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati -
7 duty
['dju:ti]plural - duties; noun1) (what one ought morally or legally to do: He acted out of duty; I do my duty as a responsible citizen.) dolžnost2) (an action or task requiring to be done, especially one attached to a job: I had a few duties to perform in connection with my job.) obveznost3) ((a) tax on goods: You must pay duty when you bring wine into the country.) carina•- dutiable- dutiful
- duty-free
- off duty
- on duty* * *[djú:ti]noundolžnost, obveznost; služba, funkcija; (on, upon) dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje; British English technical delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemljeto do duty for — služiti kot, biti enako dober koton duty — v službi, na stražito send one's duty to s.o. — izraziti komu spoštovanjeto do one's duty by s.o. — opraviti svojo dolžnost do koga -
8 pay
[pei] 1. past tense, past participle - paid; verb1) (to give (money) to (someone) in exchange for goods, services etc: He paid $5 for the book.) plačati2) (to return (money that is owed): It's time you paid your debts.) plačati3) (to suffer punishment (for): You'll pay for that remark!) plačati4) (to be useful or profitable (to): Crime doesn't pay.) izplačati (se)5) (to give (attention, homage, respect etc): Pay attention!; to pay one's respects.) posvečati2. noun(money given or received for work etc; wages: How much pay do you get?) plača- payable- payee
- payment
- pay-packet
- pay-roll
- pay back
- pay off
- pay up
- put paid to* * *I [péi]nounplača, plačilocolloquially plačnik; American mineralogy donosna ruda; colloquially he is good pay — on je dober plačnikhe is in the pay of s.o. — njega plačuje, najet je od, je v službi nekogaAmerican figuratively to strike pay dirt — naleteti na vir bogastvaII [péi]1.transitive verbplačati, odplačati, izplačati; figuratively nagraditi, poplačati, povrniti ( for za kaj); figuratively posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati ( for za); izplačati se za koga, koristiti komu;2.intransitive verbplačati ( for za); izplačati se ( crime doesn't ŋ zločin se ne izplača)to pay attention ( —ali heed) to — posvečati pozornost (komu, čemu)to pay s.o. home — povrniti komuto pay the penalty — pokoriti se, biti kaznovanslang to pay the piper — nositi posledice; figuratively plačati za užitek koga drugegahe who pays the piper calls the tune — kdor plača, tudi zapovedujeto pay through the nose (for) — predrago plačati, preplačatito pay one's way — ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodkaIII [péi]transitive verbnautical katraniti, premazati s katranom ali smolo -
9 prefer
[pri'fə:]past tense, past participle - preferred; verb(to like better: Which do you prefer - tea or coffee?; I prefer reading to watching television; She would prefer to come with you rather than stay here.) raje imeti- preferably
- preference* * *[prifɜ:]transitive verbbolj ceniti, rajši imeti, rajši videti, rajši delati, dajati prednost (to); povišati (koga v službi, v čin; to the rank of); juridically biti naklonjen (upnikom), naprej plačati (terjatev); juridically vložiti tožbo, zahtevo; to pri; against proti
См. также в других словарях:
slúžba — e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúžiti — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. slȗžīm (se), pril. sad. žēći (se), gl. im. žēnje〉 1. {{001f}}(što komu) poslužiti, iznositi pred koga jelo ili piće 2. {{001f}}(komu za što) biti čije oruđe [∼ za pokriće; ∼ samo za formu; ∼ za obavljanje poslova] 3 … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
služiti — slúžiti nesvrš. <prez. slȗžīm, pril. sad. žēći, gl. im. žēnje> DEFINICIJA 1. (što komu) poslužiti, iznositi pred koga jelo ili piće 2. (komu za što) biti čije oruđe [služiti za pokriće; služiti samo za formu; služiti za obavljanje poslova]… … Hrvatski jezični portal
služíti — in slúžiti im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aktíva — aktív|a ž 1. {{001f}}ekon. cjelokupna imovina i sva potraživanja, opr. pasiva 2. {{001f}}vojn. aktivni sastav vojske, djelatna vojna služba, opr. pričuva, rezerva ⃞ {{001f}}biti u ∼i 1. {{001f}}odbijanjem pasive od aktive dobiti pozitivan… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
aktiva — aktíva ž DEFINICIJA 1. ekon. cjelokupna imovina i sva potraživanja, opr. pasiva 2. vojn. aktivni sastav vojske, djelatna vojna služba, opr. pričuva, rezerva FRAZEOLOGIJA biti u aktivi 1. odbijanjem pasive od aktive dobiti pozitivan rezultat… … Hrvatski jezični portal
dežurati — dežùrati (Ø) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA prema rasporedu biti prisutan izvan uobičajenih radnih i drugih obveza na radnom mjestu i sl. ETIMOLOGIJA fr. être de jour: biti u službi (toga dana) … Hrvatski jezični portal
sociálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
službòvati — (∅) nesvrš. 〈prez. slùžbujēm, pril. sad. slùžbujūći, gl. im. ānje〉 biti u službi, vršiti službu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
službovati — službòvati (Ø) nesvrš. <prez. slùžbujēm, pril. sad. slùžbujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA biti u službi, vršiti službu ETIMOLOGIJA vidi sluga … Hrvatski jezični portal
cenzúra — e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika